»V procesu samega tiskanja je knjiga že v obliki, ki bi jo lahko mi s svojimi pripomočki brali. Vendar pa od založnikov ne moremo dobiti te različice, ampak moramo knjigo vzeti, jo preurediti in popraviti. Šele potem jo lahko začnemo uporabljati v smislu, da jo pretvorimo v brajico ali elektronsko obliko, tako da upamo na pomoč tako odločevalcev kot založnikov.«

»Gre predvsem za to, da bi lahko založniki prej znižali cene svojih izdaj tudi v primeru spletne prodaje, ki se je v času epidemije povečala. To gotovo koristi manjšim založnikom.«

»Upam, da bo njen založnik tvitnil fotografijo korespondence, v kateri so jo vprašali, ali so izbrani citati v redu. Saj vsi veste, da se je to zgodilo, kajne?«

»Ogorčena sem nad njihovo strahopetnostjo ter da obstajajo še drugi založniki.«

»Ko je knjiga skoraj suha, jo počasi in previdno zapremo, položimo na mizo ali drugo ravno površino ter nežno oblikujemo v prvotno obliko.«

»Knjiga Sramota po svoji obliki takšna, da ne spada v noben predalček, se je ne da popredalčkati. Je težka, težko se jo bere, z njo se težko ravna.«

»600 let staro knjigo moraš dobro načrtovati, kako jo boš v fizični obliki izdelal. Tisk je potekal na tršem papirju, najboljšem približku pergamentnemu papirju, ročno šivan.«

»Največja razlika je v tem, koliko dela založnik naloži avtorju: zvezdnik ima v pogodbi morda dva dni, ko mora v različnih oddajah govoriti o svoji knjigi, neznan pisatelj pa mora hoditi po šolah po vsej državi, da bi si tako začel pri samem dnu graditi bazo oboževalcev.«

»Kot tiskarju in založniku mi je pri fotografskih knjigah najbolj pri srcu to, da so demokratičen medij, ki fotografijo prinašajo širšemu občinstvu.«